22. in 23. Dan

Avtobus naj bi do Bangkoka vozil celo noč, kar je bi bilo za nas ugodno, saj bi celo noč lepo spali. Problem je nastal, ko nas je ob treh zbudil šofer in rekel, da smo prispeli in naj se izkrcamo. Tako nam, kot ostalim potnikom ni bilo nič jasno. Kako, kaj, zakaj? Stali smo sami sredi tesnobnih ulic z ruzaki na rameh. V takih trenutkih je vse kar si želiš 24h odprt McDolands. Naročimo pomfrit in ob njem kvartamo do zore. V Bangkoku smo imeli prosto še celo soboto. Porabili smo jo za šoping. Dopoldne odidemo na eno iz med največjih tržnic na svetu, ki je odprta le ob sobotah. Tržnica je tako velika, da ima v vodiču Lonely planet prav svoj zemljevid.  Zakopljemo se med mnoge stojnice ... brskamo, kupujemo, se pogajamo,..  Med našim nakupovanjem je zunaj tako močno padal dež, da so bile ceste okoli tržnice čisto neprevozne.  Ko smo odhajali, smo nekaj časa gazili nad vse čisto vodo do kolen. :) Popoldne izberemo suho obliko nakupovanja. Odšli smo se sprehajat med kristalne sobane neskončnih nakupovalnih središč. Steklo, palme, dvigala, stopnice, kino, fitnes, 1000 trgovin... Temu se res lahko reče nakupovalno mesto. Notri najdeš vse, čisto vse. Za konec nas v eni iz med trgovin s hrano preseneti še najboljša voda na svetu, Radenska! :) Edina slovenska stvar v treh tednih. Očitno imajo Štajerci dober marketing. Noge so pekle, denar je skoraj poniknil, zato se odpravimo na letališče. Tako je, napočil je čas za končno slovo od Tajske. Za silo se preoblečemo in pripravimo na dolgo potovanje nazaj v Evropo. Jan in Neža sta na letalu zaspala pred vzletom, jaz takoj po večerji. :) Noč na avtobusu in celodnevno nakupovanje sta nas pošteno utrudila, zato je 11ur dolg let minil zares hitro. V Švici imamo čas za WC in kavico, potem pa nas adrijin moped pripelje čez Materrhorn, Avstrijo, Bled nazaj na Brnik.  In tukaj šele padeš na realna tla. Konec je! :)

Tajska,.. toliko vtisov, doživetij, fotografij, spoznanj, ljudi,.. da nima smisla, da se mučim z neko zaključno mislijo. Bo prišla čez čas. :)

Hvala vsem zvestim bralcem in se vidimo na potopisnem predavanju. :)


Ljudje, potujte!


Neža, Jan, Nejc

21. Dan

Petek dopoldne izkoristimo še za zadnje izležavanje na plaži. Pred nami so naporni dnevi. Pospravimo bungalov in se poslovimo od najlepšega otočka Ko Tao. Že precej zarjaveli t.i. fast boat nas v treh urah pripelje na celino. Razburkano morje nam med ležanjem na palubi postreže še zadnjo porcijo tropske soli, ki gre z nami domov (Tušev do Slovenije ni več na vidiku.).  Presedemo se na avtobus, okrancljan z mnogo LED lučmi,  ki skušajo razpadajočo staro kanto narediti potnikom bolj prijazno. :-) Deset minut smo gledali film Die hard,  potem je vse skupaj ugasnilo. Ugasnili smo tudi mi,  zjutraj se znova spopademo z Bangkok-om.

20. Dan

Naš bungalov je stal le nekaj korakov stran od morja in ker so jutra na plaži najlepša, smo vstali zgodaj ter na terasi pojedli okusen zajtrk (Že tri tedne vsako jutro jemo jajca... to ni preveč dobro, ampak druge ni).

Nihče od nas se ne potaplja, časa da bi naredili licenco za potapljanje (sicer je to tukaj zelo poceni in na nivoju) pa nimamo.  Ker pa na Koh Tao-tu ne moreš mimo tovrstnih športov, si četrtek vzamemo za snorkljanje. Gre za nekakšno alternativo potapljanju, kjer čudovit tropski podvodni svet opazuješ z gladine.  Na voljo imaš nešteto različnih tripov. Mi smo si poiskali celodnevno varianto z obiskom petih destinacij okrog otoka.  Kapitan ladjice in nadvse zanimiv vodič (Captain Jack Sparrow) nas tako skupaj s še nekaj drugimi turisti cel dan vozita okrog otoka.  Na petih vročih točkah nas pomečeta v morje, nato pa z masko in dihalko opazujemo življenje pod vodo.  Opazujemo tropske ribe tisočerih barv, koralne grebene, školjke, rastline... Najbolj nas fascinira Shark Island, kjer z nekaj potrpežljivosti opaziš morske pse, velikosti do dva metra, ki plavajo čist blizu tebe. Noorooo :)
Na ladjici nas med tem vedno čaka sveže sadje, kava, čaj in celo kosilo.
Naš  snorkeling trip zaključimo z obiskom enega najlepših otočkov na svetu ( tako pravijo) Ko Nang Yuan. No, tukaj pa kočno doživimo zastoj srca zaradi vse videne lepote. Takšne barve vode in na sploh celotne kulise ne znajo ustvariti niti v Hollywood-u. :)
Pošteno utrujeni od vseh preplavanih metrov in s smaragdno barvo morja pred očmi kmalu zaspimo.
Jutri je dan za selitev nazaj v Bangkok ali drugače; prihaja čas za začetek konca našega potovanja.

19. Dan

Namesto sončnih žarkov nas na Bottle beach-u zbudijo črni oblaki z grmenjem.  Ni bilo druge kot po najhitrejši poti spakirati in se čimprej odpraviti v civilizacijo.  Če nam te ''ceste'' sredi jungle namoči še dež smo pečeni.  Nekaj časa gre lepo, potem pa se ustavi... porivamo, kopljemo, vlečemo in zraven spoštljivo opazujemo vedno bolj črne oblake nad nami. Ja, imeli smo srečo in ko smo prišli do asfaltne ceste se nam je od srca odvalil velik kamen. Pohitimo na drugo stran otoka v naše bungalove. Puncam na recepciji se še sanjalo ni,  kaj smo počeli z njihovimi skuterji. :)

Spakiramo še ostalo našo kramo in se odpravimo v pristanišče. Čas je bil za selitev na naš zadnji otok na potovanju, Koh Tao.  Sidramo v poznem popoldnevu. Tao je čisto majhen otoček, lep, umirjen, brez norišnice in velja za raj na zemlji za potapljanje.  Tu kar mrgoli raznih diving centrov, vse se vrti okoli tega. Potapljači, turisti in backpackerji so nastanjeni v številnih bungalovčkih po celem otoku.  Zvečer preverimo nočno življenje. Najbolj nas fascinirajo majhne terasice z živo glasbo. Množica ljudi sedi na tleh in ob pivu ter glasbi... voolaree ooooho, cantareee ohooo opazuje domačine, kako po ritmu izvajajo ognjene trike.
Prva liga!

18. Dan

Torek zjutraj.  Želodci mirjujejo, slabosti ne čutimo, dobimo apetit. Hitro na zajtrk potem pa čelado na glavo, kopalke pod sedež in gaaaas... raziskovat otok in čarobne plaže.  Naši skuterji...veliko močnejši kot bi lahko bili glede na slovenska vozniška dovoljenja, ampak tukaj te nihče ne vpraša ali smeš voziti, temveč ali znaš voziti :)  Naredimo si okviren plan poti po otoku. Začnemo z lepimi cestami do lepih plaž. Vmes si ogledujemo slapove (niso omembe vredni v primerjavi s slovenskimi) in se povzpnemo na razgledne točke. Ko nam postane vroče, parkiramo in se namakamo v popolnoma čistem morju, ki zaradi deževne dobe, ne kaže tiste čisto prave smaragdno zelene barve.

Spotoma se nam prikrade na ušesa, da na otoku obstaja plaža, ki je najlepša od vseh in do katere je možno priti le s čolnom, peš ali s hudim terencem. Malce se spogledamo z našimi mopedi in jim namignemo: ''Ste za avanturo?''. Kljub temu da je bil sončni zahod vse bliže smo se pognali proti tej plaži imenovani Bottle beach.  Ojoj joj, kam smo se mi peljali. Po takih cestah imajo pri nas še medvedi problem, mi pa s skuterji.  In končno se pokaže tole:

Da, bilo je jasno, danes ne moremo nazaj do našega hotela in to je postavilo piko na i našemu super dnevu po želodnčnem tsunamiju :) (priznamo, to je bilo tudi malce v načrtu)
Poiščemo si miren kotiček na robu plaže in ob poslušanju šumečih valov in plastenki vode zaspimo. Jutri, ko poslikamo sončni vzhod, pa razmislimo kako z motorji domov. :)

17. Dan

Eeehh… najbolj smotan dan na našem potovanju.  Naša tlesa so do sedaj odlično sprejemale drugačno hrano, pijačo,… danes pa so se zgleda odločili za skupinski upor.  Začne se že zjutraj…  pri vseh treh . Prebava, bruhanje, bolečine, nadaljujemo z lekarno, nato z zdravnikom in kočamo z infuzijo. Še dobro, da imamo najete skuterje,  ki so služili kot ambulantna vozila. Dan preživmio v bungalovu. Vsi se že dobro počutimo, tako da Manja, Nuša in Majda… Brez panike! :) Ne kličite gasilcev. To žal spade k potovanjem.  Jutri je nov dan, torek, ki je v življenju vedno boljši od ponedeljka. :)

16. Dan

Iz deževne noči se razvije lepa sončna nedelja. No ja, sem pa tja se močno vlije, ampak  to je pač poletni monsun.  To je bil dan, namenjen selitvi z južnega dela celine na severno stran.  Štartamo zgodaj. Takoj problem z napačnimi kartami in čolni. Tukaj na jugu, kjer so deli obale naseljeni le s turisti in turističnimi delavci, je odnos Tajcev to turistov kot dan in noč v primerjavi s severom.  Tukaj redko prejmeš prijazen nasmeh,  hitro ti dajo vedeti, da jim greš na živce, te poiskušajo oglujufati,.. Ne vem zakaj, pa saj živijo od tega. Začnemo z majhnim lesenim čolnom, ki nas pripelje v mesto Krabi na celini.  Tu končno uredim težavo z mojim fotoaparatom. Vzel si je namreč dva dni dopusta  (Medtem nas je reševal mali žepni fotkič.).  Pot nadaljujemo z mogočnim dvo-nadstropnim avtobusom na drugo stran celine, od tam naprej pa s t.i. fast boat-om do naše destinacije, otoka Ko Pha-Ngan. Sidrali sm ravno pred padcem sonca v morje.

 En najbolj znanih otokov na Tajskem v veliki meri spominja na Hvar ali Brač.  Po svetu slovi predvsem zaradi popularnih Full moon party-jev, zabav, ki se zgodijo ob vsaki polni luni in katere obišče tudi prek 40 000 ljudi.  Mi bomo to norišnico med našim bivanje na otoku zamudili, smo si pa odšli pogledat plažo, na kateri vsak mesec pol Evrope in pol Amerike tuli v luno.

15. Dan

Dan namenjen kopanju in pohajkovanju po različnih plažah. Za začetek se do onemoglosti najemo na samopostrežnem zajtrku.  Potem ležimo na pesku, skačemo v vodo, plavamo, se fotografiramo,…
Vmes zamenjamo nastanitev in se preselimo v idilične bungaloveiz bambusa  (nenormalno veliko komarjev).  Ko sonce pade v vodo smo prvič na potovanju tudi oguljufani . Pri plačevanju tajskih palačink nam  štiri domačinke zrelih let  vzamejo 400batov (upam, da so za mojih 10 evrov vsaj uživale). Malce razočarani zvečer odigramo par partij remija in z veliko dozo anti-repelenta proti komarjem zaspimo.

14. Dan

Spanje na letališču ter nočno pohajkovanje po diskotekah nas je prisililo, da to jutro večkrat stisnemo dremež na budilki.  Malce poležimo na mestni plaži, popoldne pa s čolnom odidemo proti naši naslednji postojanki, polotoku Railay.  Precej manjši čolnič z malo potniki je napovedoval drugačno vzdušje, kot na Phi Phi-ju.  Res je bilo tako. Railay je majhen polotok, katerega se da doseči zgolj po vodi. Razdeljen na vzhodni in  zahodni del, vmes pa se nenaseljena skriva ena najlepših plaž na svetu (Tako pravijo tiskani vodiči), Hat Phra Nang. Edina namestitev na tej plaži te udari po žepu za 4000 evrov na noč.  Ravno primerno za tri slovenske študente.  NOT.
Najdemo si fino namestitev s self-service zajtrkom. Uuuu kako se bomo jutri zjutraj basali. :)
Zvečer se potiho odpravimo na prej omenjeno plažo. BINGO. V tem raju na zemlji smo se znašli sami, niti ene žive duše ni bilo. Morje je plimovalo in lezlo vedno bližje proti nam.  Trdo temo so lepšale lučke ribiških bark, obrisi mogočnih skal sredi morja so nam počasi lezli v oči.

13. Dan

Zbudimo se na otoku Phuket.  Hitro zatekli v skriti kot letališča, razgrnili spalke in poiskusili vsaj malo zaspati. Nismo preveč spraševali, če se to sme. Zjutraj si hitro organiziramo prevoz do pristanišča, od tam pa s trajektom na naš prvi otoček sredi kristalnega morja, znanem predvsem po znanem igralcu Dicapru in filmu The Beach.  Na otoku je le eno večje naselje, ki je tudi v nizki sezoni prenasičeno s turisti. Prav zares, vse je podrejeno njim (nam).  Hitro se nastanimo v poceni sobici in odidemo raziskovat otok. Na otoku ceste ne obstajajo, zato se odpravimo peš.  (Bolj pametni bi vzeli čolniček).  Med našim trekom se nam razprostira krasen razgled na sosednje otoke, tudi na tistega, kjer je bil dejansko posnet film z Leonardom in za katerega je potrebno odšteti kar nekaj denarja, da te spustijo na kratek ogled. (Brezveze).  Obiskali smo več različnih plaž okrog otoka.  Phi phi leži zahodno od celine, kar pomeni,  da je tukaj trenutno (zaradi vremena) obdobje nizke sezone. Vsi pretirano luksuzni resorti okrog otoka so samevali oziroma se je na njhi izvajal remont.  Vrniti smo se želeli ob morju.... in kar naenkrat se je med nami in naslednjo plažo pojavila neprehodna jungla.  Reši nas mlad delavec v gozdu, ki nam s svjo ostro mačeto, omogoči prehod skozi hosto. Na srečo smo imeli v kopalkah nekaj denarja,... da smo se mu lahko oddolžili.
Zvečer odidemo žurat. Party, to je tukaj najpogosteje izrečena beseda.  Ob plaži se diskoteke vrstijo ena za drugo. Evropejci, Američani, veliko ognjenih šovov, morje zaliva plesišče. Ljudje skačejo skozi ogenj, plešejo na visokih stoplih, ali si na kak drug način poizkušajo najti svoj košček pozornosti pod tem tajskim soncem.  Diskoteke z imeni Ibiza, Mallorca, Miami,...  Zaman iščemo lokal z imenom  Pr' Jožovcu ali  vsaj Zrće. Hm.. Čudno.

12. Dan

Vstanemo zgodaj, saj hočemo izkoristiti še zadnje dopoldne v mestu pod gorami. Ker je za nami že lep del poti, je bil skrajni čas, da se lotimo pranja oblačil. Ko  smo jih na tej vlagi komaj na pol posušili, jih je meni in Janu Neža lepo zlikala, zložila, in uredila nazaj v nahbtnike tako, kot so to storile mamice pred odhodom. Hahaha...
Odločimo se za ogled znamenitega belega templja, ki je znan predvsem po tem, da ima v notranjosti namesto religioznih fresk, naslikane filmske junake. Buda tako stoji v objemu Kung-Fu Pande, Super-mana, Matrice,.. Tako lepo, sproščeno zaključimo naš obisk najsevernejše tajske province.
Med vožnjo z avtobusom proti letališču, se med nami čuti zadovoljstvo, da smo se odločili za obisk tega dela Tajske. Tukaj ni bilo turistov,  tu je bila jungla s prijaznimi, delovnimi ljudmi.

Letališče Chiang Mai, terminal za notranji promet ter nizkocenovni prevozniki AirAsia.
Vkrcamo se na letalo Airbus A320, ki je dišalo po novem. Posadka na nivoju. Vsak od nas je stisnil svoj PLAY na mp3- predvajalniku in že smo odtavali v višave.
Zbudimo se kje... aja.. to je že nov dan. :)

9., 10., 11. dan - Trekking in the jungle

Že pri planiranju našega potovanja smo se odločili, da za nekaj dni odidemo ven iz mest, v divjino, med smrtonosne komarje, neprehodne hribe in divje slapove.  Zato smo poiskali agencijo, ki se ukvarja s tovrstnimi izleti v naravo.

V glavi je, zaradi  viskija in 'brinovca', katerega  smo točili franoskim umetnikom, tajskim ministrom in vsem zbranim, še močno piskalo. Oči se še niso čisto odprle, a že smo se s terencem peljali v junglo.  Toliko doživetij, spoznanj, fotografij, toliko komarjev, pajkov, kač, domačinov,... preveč vsega, da bi se dalo občutke in vtise spisati s tajsko tipkovnico na blog. Vodič, malo starejši od nas, je imel mačeto, s katero je utiral pot.  Imeli smo svojega kuharja, starega čiča, menda enega najboljših borcev v pragozdu. Iz bambusa in ostalega zelenja nam je pripravljal hrano, izdeloval orožje,... Prespali smo dvakrat, v vaseh kjer živijo plemena. Govorijo svoj jezik,  varuje jih druga religija, kot ostale Tajce. Vseeno so bolj socializirani,  kot smo pričakovali. Do njih vodi težko prevozna cesta,  imajo elektriko,  nekje celo internet.  Na poti srečamo le redke turiste. Hodili smo peš, gor in dol, med bambusi, čez potoke, blato, slapove.  S svojo kondicijo in tempom hoje smo presenetili vodiča, kakopak... saj smo Gorenjci.

In ker  v divijni velja geslo ' v slogi je moč', je vodič postal naš kolega in ni bilo potrebno veliko, da smo se po prihodu nazaj v mesto, znašli skupaj z njegovimi kolegi na pivu. Bili smo v lokalu brez Evropejcev,  kjer se gleda fuzbal, pije pivo in gricka pečene kobilce.

8.Dan

Torej, v soboto zjutraj vstanemo in zopet poiskusimo srečo z avtobusi. Tokrat uspe. Vsedemo se na avtobus, ki je presegel nasa pricakovanja. Podjetje GreenBus skrbi za to, da se turisti tukaj na severu prevazajo udobno in varno.  Avtobus je skoraj nov, z udobnimi zici in ustrezno klimatiziran.  Najbolj nas je presenetila tri-članska posadka, ki  je na dobre tri ure trajajoči vožnji skrbela za nas potnike. Poleg voznika v pilotski srajci, je bila z nami še mična, v zeleno oblečna stevardesa in možakar, ki je skrbel za prtljago.  Res, nadevropski luksuz.

Prispemo v Chiang Rai, mesto ujeto med najvišje tajsko gorovje.  Poleg teče reka Mekong in ob njeni mogočni strugi, se blizu mesta Chiang Rai srečajo  kraljestva treh dežel, Tajske, Laosa in Myanmara.
V Lonely planetu najdemo najboljšo nastanitev do sedaj, Ben's guest house, v lasti neke Tajke, poročene z novozelandskim mogotcem. Tri nove ogromne stavbe v tajskem stilu, poleg vrtovi, bazen, ni da ni...
In ker se včasih na potovanjih zgodi tudi kakšen BINGO, je kmalu k nam pristopila omenjena lastnica in nas povabila na veliko praznovanje ob sinovem rojstnem dnevu in njeni upokojitvi.  Poleg nas,  je bil z nami od gostov na zabavi tudi simpatičen španski par srednjih let. Sprva sedimo na robu, pri majhni mizi , točimo pijačo in z banketnih miz pridno poberamo živež.   Zabava je bila tiha, umirjena, brez glasbe, to nas je čudilo.  Vmes ugotovimo, da so gostje na zabavi večinoma tajski in novozelandski aristokrati, podjetniki, veljaki,... Hmm.. OK, zdaj vemo, čemu pijemo cel večer tako drag viski.  Končalo se je tako, kot se za Slovence spodobi... z zabave smo odšli zadnji, ...

7.Dan

Vožnja s skuterji je cista bomba. Hitro smo se privadili na  drugacna pravila prometa. Vozi se namreč po levi. Pravzaprav tukaj nekih pravil voznje sploh ni, vozi se tako,  da tvegas pac kolikor sam želis. Rdeče luči ti ni potrebno vedno upoštevati,  dva pasova ne pomenita samo dva avtomobila vzporedno ampak toliko, kolikor je prostora. Za piko na i, nas je poln tank goriva za moped stal 1.5evra.  Zaradi omenjenih stvari, ni bilo druge izbire, kot da se odpravimo še na en krog, tokrat malo daljši, cca 100km. Tura je poimenovana Samoeng loop in te popelje preko hribov in dolin med skrite tajske vasice in mesta po zelo živahni vijugasti cesti.

Medtem si ogledamo botanicne vrtove, slapove in pojemo tudi do sedaj najcenejse kosilo na potovanju. (Kosilo s pijaco = 1 evro).

Naše zadnjice so po toliko kilometrih na skuterjih počasi imele dovolj. Zato smo vrnili skuterje, spakirali  in poiskusili še danes zamenjati lokacijo in se preseliti še bolj na sever, v mesto Chiang Rai.
Šment, vsi vecerni avtobusi so bili zasedeni, zato ni kazalo drugega, kot ostati še eno noč v Chiang Mai-u.

Večer preživimo v umirjeni atomesferi na terasi rasta bara. Zjutraj pa v divjino...

6.Dan

... zakaj budilka ne zvnoi takrat, ko jo nastaviš ...

Nima veze,... zaspali smo ampak vseeno ujeli okusen zajtrk.  Nato hitro odidemo na walking tour po skrivnostnem Buda mestu. Capljamo od templja do tempja, vmes si za osvezitev na ulici vzamemo sveze sadne shake-e.  Vsak tempelj je svoja zgodba, drugace okrancljan.  V njih v popolnem miru molijo oziroma meditirajo menihi, navadni verniki in tudi turisti, ki mislijo, da je Niravno moč doseči že s pet minutnim sedenjem pred oltarjem in s fotoaparatom v naročju.

 

 Na koncu naletimo na mladega meniha, ki je pripravljen na pogovor.  Ker je cutil naso spostljivo radovednost, nam je v dobre pol ure razkril temlje Budizma in življenja menihov.  Neprecenljivo dozivetje, katerega ti ne more nadomestiti tudi delujoca bancna kartica, ki je danes, po posredovanju iz Slovenije koncno spet zacela delovati.



Hitro nekaj pojemo, medtem pa pade nora ideja. ''Dajmo rentat skuterje in pojdimo vnj iz mesta.'' Za dobrih 10 evrov dobimo dva skuterja za 24 ur.  Odidemo raziskovat narodni park Doi Suthep na zahodu Chiang Maia.

 

 Noro dobro zavite ceste nas popeljejo mimo slapov, palac in na koncu do templja na visini 1700m.  Sonce je ze zahajalo,  zato smo bili tam zgoraj skoraj edini turisti. Ogledamo si enega najbolj zlatih budisticnih objektov,  medtem pa se pod nami ustvarja eden najlepsih, najbolj romenticnih razgledov, kar smo jih do sedaj videli.  Ne najdem besed, zato prilagamo spodnjo fotko.
In ja... bili smo tiho, le gledali smo, potem smo raje odsli, da se nebi od vse lepote stopili.

5.Dan

Po pisku strojevodje se je stara dizelska lokumutiva pričela premikati z glavne bangkok-ske postaje proti Chiang Mai-u. Sedeli smo v 3.razredu, ki se,  če smo iskreni, po udobju ni kaj dosti razlikoval od slovenskih starih vlakov. 

Ustavljali smo se pogosto, vcasih na postaji, vcasih kar tako. Umes nam je prijazno osebje, kot na trznici prodajalo razlicno hrano in pijaco.  Okna vagona so bila zaradi vrocine odprta na stežaj in hrup, ki je prihajal iz pod koles in zavor starega dizla, nam je predstavljal en sam uzitek.
Za osvezitev je poskrbel majhen vodni tolmun, ki se je zaradi kratkotrajne plohe ustvaril po sredini vagona.  Sprva smo brali, potem igrali karte, nato pa koncno dobili udoben polozaj, v katerem nam je uspelo pasti v kratke intervale spanca.

Zaradi takih in drugacnih ustavljanj so si pridelali kar nekaj zamude. Tako smo v Chiang mai prispeli ob 15h, kar pomeni 2 ure kasneje ali drugace, voznja je trajala 17ur.

 

Na postaji so nas hitro poiskali taxisti. Izbrali smo najbolj prikupno ponudbo in se odpeljali v center mesta, kjer smo poiskali nastanitev. V mestu smo ze takoj dobili veliko lepši vtis, kot v zmedenem Bangkoku. Tukaj je vse bolj umirjeno, vse se dela na izi. Ulice so manjše in manj natrpane. Kmalu smo smo odkrili kar se da simpatičen guest house, skrit med mnogimi drevesi.

Se nastanimo, stusiramo in odidemo na spoznavni sprehod pomestu, ki ga končamo s čim drugim kot s TAJSKO MASAŽO. Ja, po toliko urah sedenja na vlaku, ni bilo druge izbire. Vsakega od nas je svoja maserka zaprla med 4 zavese in je.. bilo je odlično in poceni. (Spodnja fotografija)

Bili smo kot prerojeni in ni se nam se mudilo spat, zato smo sega ponovno kanček privoščili. S kolegom Tajcem  s spletne strani couchsurfing smo se dobili na pijaci, Odsli smo v bar, kjer so žurke. No ja, žurke... zgledalo je tako,.. evropska in ameriska glasba, ogromno ljudi, pijaca kot doma, sami turisti (Zgledalo je kot Erasmus party - parlament) in nekaj punčk z lulčki, ki so lovile predvsem moške že s sivo glavo.  No ja, vse lepo in prav, ampak nas cilj potovanja niso taksne zabave. To nas caka od oktobra naprej v Ljubljani,,, in to brez punck.

4.Dan

…Naslednji dan smo vstali že ob 6:00, kar pomeni da smo imeli dobri 2h spanca. Odpravili smo se na recepcijo, ker nas je že čakal kombi, ki nas je odpeljal do Floating Market-a (Tajske Benetke). Vozili smo se z voznikom, ki je na vsa zastavljenja vprašanja odgovarjal enako in v tajskem jeziku. Zato smo po 2h vožnje že mislili da je naš cilj zelo blizu, ampak smo se zmotili, saj smo se znašli na znani ulici iz prejšnih dni, ki je bila še vedno v centru Bangkoka. Tam so se nam pridružili še ostali tursiti in tako skupaj napomnili celoten kombi za 14 oseb.

Po naslednjih dveh urah vožnje smo pa prav res prispeli na cilj, kjer smo se ukrcali na čovniček, ki nas je odpeljal po vodnem kanalu mimo številnih stojnic, s katerih ti branjevke kar na čolne prodajajo vsega in svašta. 

Brez barantanja na Tajskem ni kupčije. To zgleda tako, da zaradi neznanja angleškega jezika prodajalcev, kupec svojo ceno vpisuje kar v žepno računalo, enako stori tudi trgovec in ko sta zneska enaka, je posel sklenjen.
Med vožnjo s kombitom nazaj proti Bangkoku, smo  zaradi vrocine in utrujenosti od trznice hitro zaspali.  (Bolje spati, kot spremljati nenormalno voznjo po avtocestah.) 

Po prihodu v Bagkok prevzamemo svoje stvari v hotelu in se v luštnem parku pripravimo na nocno voznjo na sever Tajske – Chiang Mai.
Voznja z vlakom naj bi trajala 15ur… cena? ..5 evrov.  Probajmo, mogoce bo pa hitreje kot 15 ur.. :)

3. Dan

Optimisticno se ob 7h zjutraj oglasi budilka. Na petelinje kikirikanje reagira samo Jan, Nejc in Neza pa nekoliko potegneta spanec in dan se zacne okoli 9h.
Z metrojem se odpravimo proti templjem v centru mesta. Po nasvetu hotelske receptorke se ustavimo na terminalu 21, kjer "vsak turist obisce WC". Ja, tako je, WC.
Odidemo proti centru mesta, kjer se najprej z taxi boat-om po reki Phraya odpeljemo mimo znamenitih tepljev, parkov, palac katere smo si kasneje tudi od blizu ogledali.

Obiscemo znamenito "backapckers" ulico, kjer je vse podrejeno popotnikom nasega kova (ruzak na rame pa ajdeee).

Dodatknemo in fotografiramo se z najvecjo pozlaceno Budo na Tajskem, sodelujemo pri solskem projektu tajskih studentov matematike in nato se pocasi odpravimo na kosilo v kitajsko cetrt, imenovano Chinatown. Po besedah vodica, lonely planet, naj bi bila tu poceni in dobra hrana na ulicah. Nenavadne vonjave teh ulicinih umetnikov kuhanja, nam povzrocajo kar nekaj tezav pri izbiri kosila. Ko zelodec ne prenese vec izmislevanja, se usedemo za prvo mizo, narocimo riz, piscanca ter colo, vse skupaj za 1,25 evra.

Ker nasi razvajeni zelodci vcasih ne prenesejo vseh specilatite, ki jih svet ponuja, imamo vedno v nasem nahrptniku majhno flasko "snopcka". Tudi tokrat naredimo pozirek, da se izognemo prebavnim motnjam, nato po odidemo v hotel. Tusiranje, potem pa nocno zivljenje ,...

2. Dan

Letimo..preko Rusije, Indije.. na polotok Indokine. Let je miren, letalo Airbus A340-400 zapolnjeno do zadnjega sedeza. Jan gleda filme, Neza ne more spati, Nejc spi.

Pristanek ob 15h po lokalnem casu. Prvi stik z mestom, trenutno verjetno najbolj znanem po filmu Hangover 2.  Backpacki so tezki, zato jih zelimo cimprej zakleniti v hotel. Vzamemo skytrain in se nastanimo v naprej bookiran hotel FX  na obrobju mesta.
Sobica za tri nas prijetno preseneti. Lepo, cisto, urejeno. Zunaj se mraci, zato se odpravimo na prvi sprehod po tem delu mesta.  Razen neurejene kanalizacije in elektricnih napeljav nam ta okolis ni dal obcutka, da smo na Tajskem.  Luksuzni avtomobili, visoke stavbe, steklo, nakupovalna sredisca, poslovni objketi.. Narocimo prvo tajsko vecerjo. Ni bila tako oksuna, da bi skakli do stropa, ampak po vseh obrokih Adrije in Swissair-a, nismo prevec komplicirali.

Sledil je vrhunec vecera in prvega dne. Povspnemo se na neboticnik, visok dobrih 250m, znan iz filma HO2.
Odpre se nam fenomenalen razgled na pravlicno, "She is a he" mesto, ki je pocasi, a vztrajno tonilo v nedeljski spanec. Ob zivi Jazz glasbi si na lezalnikih privoscimo koktejl ( 400 BAT = 10 evrov). Strmimo v neskoncne svetlikajoce se ulice in kujemo nacrte za naslednji dan.

Welcome to Bangkok. : )

1. Dan

Tezko pricakovan odhod. Ob 17h prihod na Pucnika. Vsi polni pricakovanj, v glavi le ena misel: "Kaj sem pozabil doma??" :)
Pot se zacne z letom v Zurich in od tam nocni let na drug konec sveta .. Bangkok.. yeeaah.