Vožnja s skuterji je cista bomba. Hitro smo se privadili na drugacna pravila prometa. Vozi se namreč po levi. Pravzaprav tukaj nekih pravil voznje sploh ni, vozi se tako, da tvegas pac kolikor sam želis. Rdeče luči ti ni potrebno vedno upoštevati, dva pasova ne pomenita samo dva avtomobila vzporedno ampak toliko, kolikor je prostora. Za piko na i, nas je poln tank goriva za moped stal 1.5evra. Zaradi omenjenih stvari, ni bilo druge izbire, kot da se odpravimo še na en krog, tokrat malo daljši, cca 100km. Tura je poimenovana Samoeng loop in te popelje preko hribov in dolin med skrite tajske vasice in mesta po zelo živahni vijugasti cesti.
Medtem si ogledamo botanicne vrtove, slapove in pojemo tudi do sedaj najcenejse kosilo na potovanju. (Kosilo s pijaco = 1 evro).
Naše zadnjice so po toliko kilometrih na skuterjih počasi imele dovolj. Zato smo vrnili skuterje, spakirali in poiskusili še danes zamenjati lokacijo in se preseliti še bolj na sever, v mesto Chiang Rai.
Šment, vsi vecerni avtobusi so bili zasedeni, zato ni kazalo drugega, kot ostati še eno noč v Chiang Mai-u.
Večer preživimo v umirjeni atomesferi na terasi rasta bara. Zjutraj pa v divjino...
No comments:
Post a Comment