Ustavljali smo se pogosto, vcasih na postaji, vcasih kar tako. Umes nam je prijazno osebje, kot na trznici prodajalo razlicno hrano in pijaco. Okna vagona so bila zaradi vrocine odprta na stežaj in hrup, ki je prihajal iz pod koles in zavor starega dizla, nam je predstavljal en sam uzitek.
Za osvezitev je poskrbel majhen vodni tolmun, ki se je zaradi kratkotrajne plohe ustvaril po sredini vagona. Sprva smo brali, potem igrali karte, nato pa koncno dobili udoben polozaj, v katerem nam je uspelo pasti v kratke intervale spanca.
Zaradi takih in drugacnih ustavljanj so si pridelali kar nekaj zamude. Tako smo v Chiang mai prispeli ob 15h, kar pomeni 2 ure kasneje ali drugace, voznja je trajala 17ur.
Se nastanimo, stusiramo in odidemo na spoznavni sprehod pomestu, ki ga končamo s čim drugim kot s TAJSKO MASAŽO. Ja, po toliko urah sedenja na vlaku, ni bilo druge izbire. Vsakega od nas je svoja maserka zaprla med 4 zavese in je.. bilo je odlično in poceni. (Spodnja fotografija)
Bili smo kot prerojeni in ni se nam se mudilo spat, zato smo sega ponovno kanček privoščili. S kolegom Tajcem s spletne strani couchsurfing smo se dobili na pijaci, Odsli smo v bar, kjer so žurke. No ja, žurke... zgledalo je tako,.. evropska in ameriska glasba, ogromno ljudi, pijaca kot doma, sami turisti (Zgledalo je kot Erasmus party - parlament) in nekaj punčk z lulčki, ki so lovile predvsem moške že s sivo glavo. No ja, vse lepo in prav, ampak nas cilj potovanja niso taksne zabave. To nas caka od oktobra naprej v Ljubljani,,, in to brez punck.
No comments:
Post a Comment