7.Dan

Vožnja s skuterji je cista bomba. Hitro smo se privadili na  drugacna pravila prometa. Vozi se namreč po levi. Pravzaprav tukaj nekih pravil voznje sploh ni, vozi se tako,  da tvegas pac kolikor sam želis. Rdeče luči ti ni potrebno vedno upoštevati,  dva pasova ne pomenita samo dva avtomobila vzporedno ampak toliko, kolikor je prostora. Za piko na i, nas je poln tank goriva za moped stal 1.5evra.  Zaradi omenjenih stvari, ni bilo druge izbire, kot da se odpravimo še na en krog, tokrat malo daljši, cca 100km. Tura je poimenovana Samoeng loop in te popelje preko hribov in dolin med skrite tajske vasice in mesta po zelo živahni vijugasti cesti.

Medtem si ogledamo botanicne vrtove, slapove in pojemo tudi do sedaj najcenejse kosilo na potovanju. (Kosilo s pijaco = 1 evro).

Naše zadnjice so po toliko kilometrih na skuterjih počasi imele dovolj. Zato smo vrnili skuterje, spakirali  in poiskusili še danes zamenjati lokacijo in se preseliti še bolj na sever, v mesto Chiang Rai.
Šment, vsi vecerni avtobusi so bili zasedeni, zato ni kazalo drugega, kot ostati še eno noč v Chiang Mai-u.

Večer preživimo v umirjeni atomesferi na terasi rasta bara. Zjutraj pa v divjino...

6.Dan

... zakaj budilka ne zvnoi takrat, ko jo nastaviš ...

Nima veze,... zaspali smo ampak vseeno ujeli okusen zajtrk.  Nato hitro odidemo na walking tour po skrivnostnem Buda mestu. Capljamo od templja do tempja, vmes si za osvezitev na ulici vzamemo sveze sadne shake-e.  Vsak tempelj je svoja zgodba, drugace okrancljan.  V njih v popolnem miru molijo oziroma meditirajo menihi, navadni verniki in tudi turisti, ki mislijo, da je Niravno moč doseči že s pet minutnim sedenjem pred oltarjem in s fotoaparatom v naročju.

 

 Na koncu naletimo na mladega meniha, ki je pripravljen na pogovor.  Ker je cutil naso spostljivo radovednost, nam je v dobre pol ure razkril temlje Budizma in življenja menihov.  Neprecenljivo dozivetje, katerega ti ne more nadomestiti tudi delujoca bancna kartica, ki je danes, po posredovanju iz Slovenije koncno spet zacela delovati.



Hitro nekaj pojemo, medtem pa pade nora ideja. ''Dajmo rentat skuterje in pojdimo vnj iz mesta.'' Za dobrih 10 evrov dobimo dva skuterja za 24 ur.  Odidemo raziskovat narodni park Doi Suthep na zahodu Chiang Maia.

 

 Noro dobro zavite ceste nas popeljejo mimo slapov, palac in na koncu do templja na visini 1700m.  Sonce je ze zahajalo,  zato smo bili tam zgoraj skoraj edini turisti. Ogledamo si enega najbolj zlatih budisticnih objektov,  medtem pa se pod nami ustvarja eden najlepsih, najbolj romenticnih razgledov, kar smo jih do sedaj videli.  Ne najdem besed, zato prilagamo spodnjo fotko.
In ja... bili smo tiho, le gledali smo, potem smo raje odsli, da se nebi od vse lepote stopili.

5.Dan

Po pisku strojevodje se je stara dizelska lokumutiva pričela premikati z glavne bangkok-ske postaje proti Chiang Mai-u. Sedeli smo v 3.razredu, ki se,  če smo iskreni, po udobju ni kaj dosti razlikoval od slovenskih starih vlakov. 

Ustavljali smo se pogosto, vcasih na postaji, vcasih kar tako. Umes nam je prijazno osebje, kot na trznici prodajalo razlicno hrano in pijaco.  Okna vagona so bila zaradi vrocine odprta na stežaj in hrup, ki je prihajal iz pod koles in zavor starega dizla, nam je predstavljal en sam uzitek.
Za osvezitev je poskrbel majhen vodni tolmun, ki se je zaradi kratkotrajne plohe ustvaril po sredini vagona.  Sprva smo brali, potem igrali karte, nato pa koncno dobili udoben polozaj, v katerem nam je uspelo pasti v kratke intervale spanca.

Zaradi takih in drugacnih ustavljanj so si pridelali kar nekaj zamude. Tako smo v Chiang mai prispeli ob 15h, kar pomeni 2 ure kasneje ali drugace, voznja je trajala 17ur.

 

Na postaji so nas hitro poiskali taxisti. Izbrali smo najbolj prikupno ponudbo in se odpeljali v center mesta, kjer smo poiskali nastanitev. V mestu smo ze takoj dobili veliko lepši vtis, kot v zmedenem Bangkoku. Tukaj je vse bolj umirjeno, vse se dela na izi. Ulice so manjše in manj natrpane. Kmalu smo smo odkrili kar se da simpatičen guest house, skrit med mnogimi drevesi.

Se nastanimo, stusiramo in odidemo na spoznavni sprehod pomestu, ki ga končamo s čim drugim kot s TAJSKO MASAŽO. Ja, po toliko urah sedenja na vlaku, ni bilo druge izbire. Vsakega od nas je svoja maserka zaprla med 4 zavese in je.. bilo je odlično in poceni. (Spodnja fotografija)

Bili smo kot prerojeni in ni se nam se mudilo spat, zato smo sega ponovno kanček privoščili. S kolegom Tajcem  s spletne strani couchsurfing smo se dobili na pijaci, Odsli smo v bar, kjer so žurke. No ja, žurke... zgledalo je tako,.. evropska in ameriska glasba, ogromno ljudi, pijaca kot doma, sami turisti (Zgledalo je kot Erasmus party - parlament) in nekaj punčk z lulčki, ki so lovile predvsem moške že s sivo glavo.  No ja, vse lepo in prav, ampak nas cilj potovanja niso taksne zabave. To nas caka od oktobra naprej v Ljubljani,,, in to brez punck.

4.Dan

…Naslednji dan smo vstali že ob 6:00, kar pomeni da smo imeli dobri 2h spanca. Odpravili smo se na recepcijo, ker nas je že čakal kombi, ki nas je odpeljal do Floating Market-a (Tajske Benetke). Vozili smo se z voznikom, ki je na vsa zastavljenja vprašanja odgovarjal enako in v tajskem jeziku. Zato smo po 2h vožnje že mislili da je naš cilj zelo blizu, ampak smo se zmotili, saj smo se znašli na znani ulici iz prejšnih dni, ki je bila še vedno v centru Bangkoka. Tam so se nam pridružili še ostali tursiti in tako skupaj napomnili celoten kombi za 14 oseb.

Po naslednjih dveh urah vožnje smo pa prav res prispeli na cilj, kjer smo se ukrcali na čovniček, ki nas je odpeljal po vodnem kanalu mimo številnih stojnic, s katerih ti branjevke kar na čolne prodajajo vsega in svašta. 

Brez barantanja na Tajskem ni kupčije. To zgleda tako, da zaradi neznanja angleškega jezika prodajalcev, kupec svojo ceno vpisuje kar v žepno računalo, enako stori tudi trgovec in ko sta zneska enaka, je posel sklenjen.
Med vožnjo s kombitom nazaj proti Bangkoku, smo  zaradi vrocine in utrujenosti od trznice hitro zaspali.  (Bolje spati, kot spremljati nenormalno voznjo po avtocestah.) 

Po prihodu v Bagkok prevzamemo svoje stvari v hotelu in se v luštnem parku pripravimo na nocno voznjo na sever Tajske – Chiang Mai.
Voznja z vlakom naj bi trajala 15ur… cena? ..5 evrov.  Probajmo, mogoce bo pa hitreje kot 15 ur.. :)

3. Dan

Optimisticno se ob 7h zjutraj oglasi budilka. Na petelinje kikirikanje reagira samo Jan, Nejc in Neza pa nekoliko potegneta spanec in dan se zacne okoli 9h.
Z metrojem se odpravimo proti templjem v centru mesta. Po nasvetu hotelske receptorke se ustavimo na terminalu 21, kjer "vsak turist obisce WC". Ja, tako je, WC.
Odidemo proti centru mesta, kjer se najprej z taxi boat-om po reki Phraya odpeljemo mimo znamenitih tepljev, parkov, palac katere smo si kasneje tudi od blizu ogledali.

Obiscemo znamenito "backapckers" ulico, kjer je vse podrejeno popotnikom nasega kova (ruzak na rame pa ajdeee).

Dodatknemo in fotografiramo se z najvecjo pozlaceno Budo na Tajskem, sodelujemo pri solskem projektu tajskih studentov matematike in nato se pocasi odpravimo na kosilo v kitajsko cetrt, imenovano Chinatown. Po besedah vodica, lonely planet, naj bi bila tu poceni in dobra hrana na ulicah. Nenavadne vonjave teh ulicinih umetnikov kuhanja, nam povzrocajo kar nekaj tezav pri izbiri kosila. Ko zelodec ne prenese vec izmislevanja, se usedemo za prvo mizo, narocimo riz, piscanca ter colo, vse skupaj za 1,25 evra.

Ker nasi razvajeni zelodci vcasih ne prenesejo vseh specilatite, ki jih svet ponuja, imamo vedno v nasem nahrptniku majhno flasko "snopcka". Tudi tokrat naredimo pozirek, da se izognemo prebavnim motnjam, nato po odidemo v hotel. Tusiranje, potem pa nocno zivljenje ,...

2. Dan

Letimo..preko Rusije, Indije.. na polotok Indokine. Let je miren, letalo Airbus A340-400 zapolnjeno do zadnjega sedeza. Jan gleda filme, Neza ne more spati, Nejc spi.

Pristanek ob 15h po lokalnem casu. Prvi stik z mestom, trenutno verjetno najbolj znanem po filmu Hangover 2.  Backpacki so tezki, zato jih zelimo cimprej zakleniti v hotel. Vzamemo skytrain in se nastanimo v naprej bookiran hotel FX  na obrobju mesta.
Sobica za tri nas prijetno preseneti. Lepo, cisto, urejeno. Zunaj se mraci, zato se odpravimo na prvi sprehod po tem delu mesta.  Razen neurejene kanalizacije in elektricnih napeljav nam ta okolis ni dal obcutka, da smo na Tajskem.  Luksuzni avtomobili, visoke stavbe, steklo, nakupovalna sredisca, poslovni objketi.. Narocimo prvo tajsko vecerjo. Ni bila tako oksuna, da bi skakli do stropa, ampak po vseh obrokih Adrije in Swissair-a, nismo prevec komplicirali.

Sledil je vrhunec vecera in prvega dne. Povspnemo se na neboticnik, visok dobrih 250m, znan iz filma HO2.
Odpre se nam fenomenalen razgled na pravlicno, "She is a he" mesto, ki je pocasi, a vztrajno tonilo v nedeljski spanec. Ob zivi Jazz glasbi si na lezalnikih privoscimo koktejl ( 400 BAT = 10 evrov). Strmimo v neskoncne svetlikajoce se ulice in kujemo nacrte za naslednji dan.

Welcome to Bangkok. : )

1. Dan

Tezko pricakovan odhod. Ob 17h prihod na Pucnika. Vsi polni pricakovanj, v glavi le ena misel: "Kaj sem pozabil doma??" :)
Pot se zacne z letom v Zurich in od tam nocni let na drug konec sveta .. Bangkok.. yeeaah.