6.Dan

... zakaj budilka ne zvnoi takrat, ko jo nastaviš ...

Nima veze,... zaspali smo ampak vseeno ujeli okusen zajtrk.  Nato hitro odidemo na walking tour po skrivnostnem Buda mestu. Capljamo od templja do tempja, vmes si za osvezitev na ulici vzamemo sveze sadne shake-e.  Vsak tempelj je svoja zgodba, drugace okrancljan.  V njih v popolnem miru molijo oziroma meditirajo menihi, navadni verniki in tudi turisti, ki mislijo, da je Niravno moč doseči že s pet minutnim sedenjem pred oltarjem in s fotoaparatom v naročju.

 

 Na koncu naletimo na mladega meniha, ki je pripravljen na pogovor.  Ker je cutil naso spostljivo radovednost, nam je v dobre pol ure razkril temlje Budizma in življenja menihov.  Neprecenljivo dozivetje, katerega ti ne more nadomestiti tudi delujoca bancna kartica, ki je danes, po posredovanju iz Slovenije koncno spet zacela delovati.



Hitro nekaj pojemo, medtem pa pade nora ideja. ''Dajmo rentat skuterje in pojdimo vnj iz mesta.'' Za dobrih 10 evrov dobimo dva skuterja za 24 ur.  Odidemo raziskovat narodni park Doi Suthep na zahodu Chiang Maia.

 

 Noro dobro zavite ceste nas popeljejo mimo slapov, palac in na koncu do templja na visini 1700m.  Sonce je ze zahajalo,  zato smo bili tam zgoraj skoraj edini turisti. Ogledamo si enega najbolj zlatih budisticnih objektov,  medtem pa se pod nami ustvarja eden najlepsih, najbolj romenticnih razgledov, kar smo jih do sedaj videli.  Ne najdem besed, zato prilagamo spodnjo fotko.
In ja... bili smo tiho, le gledali smo, potem smo raje odsli, da se nebi od vse lepote stopili.