18. Dan

Torek zjutraj.  Želodci mirjujejo, slabosti ne čutimo, dobimo apetit. Hitro na zajtrk potem pa čelado na glavo, kopalke pod sedež in gaaaas... raziskovat otok in čarobne plaže.  Naši skuterji...veliko močnejši kot bi lahko bili glede na slovenska vozniška dovoljenja, ampak tukaj te nihče ne vpraša ali smeš voziti, temveč ali znaš voziti :)  Naredimo si okviren plan poti po otoku. Začnemo z lepimi cestami do lepih plaž. Vmes si ogledujemo slapove (niso omembe vredni v primerjavi s slovenskimi) in se povzpnemo na razgledne točke. Ko nam postane vroče, parkiramo in se namakamo v popolnoma čistem morju, ki zaradi deževne dobe, ne kaže tiste čisto prave smaragdno zelene barve.

Spotoma se nam prikrade na ušesa, da na otoku obstaja plaža, ki je najlepša od vseh in do katere je možno priti le s čolnom, peš ali s hudim terencem. Malce se spogledamo z našimi mopedi in jim namignemo: ''Ste za avanturo?''. Kljub temu da je bil sončni zahod vse bliže smo se pognali proti tej plaži imenovani Bottle beach.  Ojoj joj, kam smo se mi peljali. Po takih cestah imajo pri nas še medvedi problem, mi pa s skuterji.  In končno se pokaže tole:

Da, bilo je jasno, danes ne moremo nazaj do našega hotela in to je postavilo piko na i našemu super dnevu po želodnčnem tsunamiju :) (priznamo, to je bilo tudi malce v načrtu)
Poiščemo si miren kotiček na robu plaže in ob poslušanju šumečih valov in plastenki vode zaspimo. Jutri, ko poslikamo sončni vzhod, pa razmislimo kako z motorji domov. :)