Iz deževne noči se razvije lepa sončna nedelja. No ja, sem
pa tja se močno vlije, ampak to je pač
poletni monsun. To je bil dan, namenjen
selitvi z južnega dela celine na severno stran.
Štartamo zgodaj. Takoj problem z napačnimi kartami in čolni. Tukaj na
jugu, kjer so deli obale naseljeni le s turisti in turističnimi delavci, je
odnos Tajcev to turistov kot dan in noč v primerjavi s severom. Tukaj redko prejmeš prijazen nasmeh, hitro ti dajo vedeti, da jim greš na živce,
te poiskušajo oglujufati,.. Ne vem zakaj, pa saj živijo od tega. Začnemo z
majhnim lesenim čolnom, ki nas pripelje v mesto Krabi na celini. Tu končno uredim težavo z mojim fotoaparatom.
Vzel si je namreč dva dni dopusta
(Medtem nas je reševal mali žepni fotkič.). Pot nadaljujemo z mogočnim dvo-nadstropnim
avtobusom na drugo stran celine, od tam naprej pa s t.i. fast boat-om do naše
destinacije, otoka Ko Pha-Ngan. Sidrali sm ravno pred padcem sonca v morje.
En najbolj znanih
otokov na Tajskem v veliki meri spominja na Hvar ali Brač. Po svetu slovi predvsem zaradi popularnih
Full moon party-jev, zabav, ki se zgodijo ob vsaki polni luni in katere obišče
tudi prek 40 000 ljudi. Mi bomo to
norišnico med našim bivanje na otoku zamudili, smo si pa odšli pogledat plažo,
na kateri vsak mesec pol Evrope in pol Amerike tuli v luno.
No comments:
Post a Comment