22. in 23. Dan

Avtobus naj bi do Bangkoka vozil celo noč, kar je bi bilo za nas ugodno, saj bi celo noč lepo spali. Problem je nastal, ko nas je ob treh zbudil šofer in rekel, da smo prispeli in naj se izkrcamo. Tako nam, kot ostalim potnikom ni bilo nič jasno. Kako, kaj, zakaj? Stali smo sami sredi tesnobnih ulic z ruzaki na rameh. V takih trenutkih je vse kar si želiš 24h odprt McDolands. Naročimo pomfrit in ob njem kvartamo do zore. V Bangkoku smo imeli prosto še celo soboto. Porabili smo jo za šoping. Dopoldne odidemo na eno iz med največjih tržnic na svetu, ki je odprta le ob sobotah. Tržnica je tako velika, da ima v vodiču Lonely planet prav svoj zemljevid.  Zakopljemo se med mnoge stojnice ... brskamo, kupujemo, se pogajamo,..  Med našim nakupovanjem je zunaj tako močno padal dež, da so bile ceste okoli tržnice čisto neprevozne.  Ko smo odhajali, smo nekaj časa gazili nad vse čisto vodo do kolen. :) Popoldne izberemo suho obliko nakupovanja. Odšli smo se sprehajat med kristalne sobane neskončnih nakupovalnih središč. Steklo, palme, dvigala, stopnice, kino, fitnes, 1000 trgovin... Temu se res lahko reče nakupovalno mesto. Notri najdeš vse, čisto vse. Za konec nas v eni iz med trgovin s hrano preseneti še najboljša voda na svetu, Radenska! :) Edina slovenska stvar v treh tednih. Očitno imajo Štajerci dober marketing. Noge so pekle, denar je skoraj poniknil, zato se odpravimo na letališče. Tako je, napočil je čas za končno slovo od Tajske. Za silo se preoblečemo in pripravimo na dolgo potovanje nazaj v Evropo. Jan in Neža sta na letalu zaspala pred vzletom, jaz takoj po večerji. :) Noč na avtobusu in celodnevno nakupovanje sta nas pošteno utrudila, zato je 11ur dolg let minil zares hitro. V Švici imamo čas za WC in kavico, potem pa nas adrijin moped pripelje čez Materrhorn, Avstrijo, Bled nazaj na Brnik.  In tukaj šele padeš na realna tla. Konec je! :)

Tajska,.. toliko vtisov, doživetij, fotografij, spoznanj, ljudi,.. da nima smisla, da se mučim z neko zaključno mislijo. Bo prišla čez čas. :)

Hvala vsem zvestim bralcem in se vidimo na potopisnem predavanju. :)


Ljudje, potujte!


Neža, Jan, Nejc

21. Dan

Petek dopoldne izkoristimo še za zadnje izležavanje na plaži. Pred nami so naporni dnevi. Pospravimo bungalov in se poslovimo od najlepšega otočka Ko Tao. Že precej zarjaveli t.i. fast boat nas v treh urah pripelje na celino. Razburkano morje nam med ležanjem na palubi postreže še zadnjo porcijo tropske soli, ki gre z nami domov (Tušev do Slovenije ni več na vidiku.).  Presedemo se na avtobus, okrancljan z mnogo LED lučmi,  ki skušajo razpadajočo staro kanto narediti potnikom bolj prijazno. :-) Deset minut smo gledali film Die hard,  potem je vse skupaj ugasnilo. Ugasnili smo tudi mi,  zjutraj se znova spopademo z Bangkok-om.

20. Dan

Naš bungalov je stal le nekaj korakov stran od morja in ker so jutra na plaži najlepša, smo vstali zgodaj ter na terasi pojedli okusen zajtrk (Že tri tedne vsako jutro jemo jajca... to ni preveč dobro, ampak druge ni).

Nihče od nas se ne potaplja, časa da bi naredili licenco za potapljanje (sicer je to tukaj zelo poceni in na nivoju) pa nimamo.  Ker pa na Koh Tao-tu ne moreš mimo tovrstnih športov, si četrtek vzamemo za snorkljanje. Gre za nekakšno alternativo potapljanju, kjer čudovit tropski podvodni svet opazuješ z gladine.  Na voljo imaš nešteto različnih tripov. Mi smo si poiskali celodnevno varianto z obiskom petih destinacij okrog otoka.  Kapitan ladjice in nadvse zanimiv vodič (Captain Jack Sparrow) nas tako skupaj s še nekaj drugimi turisti cel dan vozita okrog otoka.  Na petih vročih točkah nas pomečeta v morje, nato pa z masko in dihalko opazujemo življenje pod vodo.  Opazujemo tropske ribe tisočerih barv, koralne grebene, školjke, rastline... Najbolj nas fascinira Shark Island, kjer z nekaj potrpežljivosti opaziš morske pse, velikosti do dva metra, ki plavajo čist blizu tebe. Noorooo :)
Na ladjici nas med tem vedno čaka sveže sadje, kava, čaj in celo kosilo.
Naš  snorkeling trip zaključimo z obiskom enega najlepših otočkov na svetu ( tako pravijo) Ko Nang Yuan. No, tukaj pa kočno doživimo zastoj srca zaradi vse videne lepote. Takšne barve vode in na sploh celotne kulise ne znajo ustvariti niti v Hollywood-u. :)
Pošteno utrujeni od vseh preplavanih metrov in s smaragdno barvo morja pred očmi kmalu zaspimo.
Jutri je dan za selitev nazaj v Bangkok ali drugače; prihaja čas za začetek konca našega potovanja.

19. Dan

Namesto sončnih žarkov nas na Bottle beach-u zbudijo črni oblaki z grmenjem.  Ni bilo druge kot po najhitrejši poti spakirati in se čimprej odpraviti v civilizacijo.  Če nam te ''ceste'' sredi jungle namoči še dež smo pečeni.  Nekaj časa gre lepo, potem pa se ustavi... porivamo, kopljemo, vlečemo in zraven spoštljivo opazujemo vedno bolj črne oblake nad nami. Ja, imeli smo srečo in ko smo prišli do asfaltne ceste se nam je od srca odvalil velik kamen. Pohitimo na drugo stran otoka v naše bungalove. Puncam na recepciji se še sanjalo ni,  kaj smo počeli z njihovimi skuterji. :)

Spakiramo še ostalo našo kramo in se odpravimo v pristanišče. Čas je bil za selitev na naš zadnji otok na potovanju, Koh Tao.  Sidramo v poznem popoldnevu. Tao je čisto majhen otoček, lep, umirjen, brez norišnice in velja za raj na zemlji za potapljanje.  Tu kar mrgoli raznih diving centrov, vse se vrti okoli tega. Potapljači, turisti in backpackerji so nastanjeni v številnih bungalovčkih po celem otoku.  Zvečer preverimo nočno življenje. Najbolj nas fascinirajo majhne terasice z živo glasbo. Množica ljudi sedi na tleh in ob pivu ter glasbi... voolaree ooooho, cantareee ohooo opazuje domačine, kako po ritmu izvajajo ognjene trike.
Prva liga!

18. Dan

Torek zjutraj.  Želodci mirjujejo, slabosti ne čutimo, dobimo apetit. Hitro na zajtrk potem pa čelado na glavo, kopalke pod sedež in gaaaas... raziskovat otok in čarobne plaže.  Naši skuterji...veliko močnejši kot bi lahko bili glede na slovenska vozniška dovoljenja, ampak tukaj te nihče ne vpraša ali smeš voziti, temveč ali znaš voziti :)  Naredimo si okviren plan poti po otoku. Začnemo z lepimi cestami do lepih plaž. Vmes si ogledujemo slapove (niso omembe vredni v primerjavi s slovenskimi) in se povzpnemo na razgledne točke. Ko nam postane vroče, parkiramo in se namakamo v popolnoma čistem morju, ki zaradi deževne dobe, ne kaže tiste čisto prave smaragdno zelene barve.

Spotoma se nam prikrade na ušesa, da na otoku obstaja plaža, ki je najlepša od vseh in do katere je možno priti le s čolnom, peš ali s hudim terencem. Malce se spogledamo z našimi mopedi in jim namignemo: ''Ste za avanturo?''. Kljub temu da je bil sončni zahod vse bliže smo se pognali proti tej plaži imenovani Bottle beach.  Ojoj joj, kam smo se mi peljali. Po takih cestah imajo pri nas še medvedi problem, mi pa s skuterji.  In končno se pokaže tole:

Da, bilo je jasno, danes ne moremo nazaj do našega hotela in to je postavilo piko na i našemu super dnevu po želodnčnem tsunamiju :) (priznamo, to je bilo tudi malce v načrtu)
Poiščemo si miren kotiček na robu plaže in ob poslušanju šumečih valov in plastenki vode zaspimo. Jutri, ko poslikamo sončni vzhod, pa razmislimo kako z motorji domov. :)

17. Dan

Eeehh… najbolj smotan dan na našem potovanju.  Naša tlesa so do sedaj odlično sprejemale drugačno hrano, pijačo,… danes pa so se zgleda odločili za skupinski upor.  Začne se že zjutraj…  pri vseh treh . Prebava, bruhanje, bolečine, nadaljujemo z lekarno, nato z zdravnikom in kočamo z infuzijo. Še dobro, da imamo najete skuterje,  ki so služili kot ambulantna vozila. Dan preživmio v bungalovu. Vsi se že dobro počutimo, tako da Manja, Nuša in Majda… Brez panike! :) Ne kličite gasilcev. To žal spade k potovanjem.  Jutri je nov dan, torek, ki je v življenju vedno boljši od ponedeljka. :)

16. Dan

Iz deževne noči se razvije lepa sončna nedelja. No ja, sem pa tja se močno vlije, ampak  to je pač poletni monsun.  To je bil dan, namenjen selitvi z južnega dela celine na severno stran.  Štartamo zgodaj. Takoj problem z napačnimi kartami in čolni. Tukaj na jugu, kjer so deli obale naseljeni le s turisti in turističnimi delavci, je odnos Tajcev to turistov kot dan in noč v primerjavi s severom.  Tukaj redko prejmeš prijazen nasmeh,  hitro ti dajo vedeti, da jim greš na živce, te poiskušajo oglujufati,.. Ne vem zakaj, pa saj živijo od tega. Začnemo z majhnim lesenim čolnom, ki nas pripelje v mesto Krabi na celini.  Tu končno uredim težavo z mojim fotoaparatom. Vzel si je namreč dva dni dopusta  (Medtem nas je reševal mali žepni fotkič.).  Pot nadaljujemo z mogočnim dvo-nadstropnim avtobusom na drugo stran celine, od tam naprej pa s t.i. fast boat-om do naše destinacije, otoka Ko Pha-Ngan. Sidrali sm ravno pred padcem sonca v morje.

 En najbolj znanih otokov na Tajskem v veliki meri spominja na Hvar ali Brač.  Po svetu slovi predvsem zaradi popularnih Full moon party-jev, zabav, ki se zgodijo ob vsaki polni luni in katere obišče tudi prek 40 000 ljudi.  Mi bomo to norišnico med našim bivanje na otoku zamudili, smo si pa odšli pogledat plažo, na kateri vsak mesec pol Evrope in pol Amerike tuli v luno.

15. Dan

Dan namenjen kopanju in pohajkovanju po različnih plažah. Za začetek se do onemoglosti najemo na samopostrežnem zajtrku.  Potem ležimo na pesku, skačemo v vodo, plavamo, se fotografiramo,…
Vmes zamenjamo nastanitev in se preselimo v idilične bungaloveiz bambusa  (nenormalno veliko komarjev).  Ko sonce pade v vodo smo prvič na potovanju tudi oguljufani . Pri plačevanju tajskih palačink nam  štiri domačinke zrelih let  vzamejo 400batov (upam, da so za mojih 10 evrov vsaj uživale). Malce razočarani zvečer odigramo par partij remija in z veliko dozo anti-repelenta proti komarjem zaspimo.

14. Dan

Spanje na letališču ter nočno pohajkovanje po diskotekah nas je prisililo, da to jutro večkrat stisnemo dremež na budilki.  Malce poležimo na mestni plaži, popoldne pa s čolnom odidemo proti naši naslednji postojanki, polotoku Railay.  Precej manjši čolnič z malo potniki je napovedoval drugačno vzdušje, kot na Phi Phi-ju.  Res je bilo tako. Railay je majhen polotok, katerega se da doseči zgolj po vodi. Razdeljen na vzhodni in  zahodni del, vmes pa se nenaseljena skriva ena najlepših plaž na svetu (Tako pravijo tiskani vodiči), Hat Phra Nang. Edina namestitev na tej plaži te udari po žepu za 4000 evrov na noč.  Ravno primerno za tri slovenske študente.  NOT.
Najdemo si fino namestitev s self-service zajtrkom. Uuuu kako se bomo jutri zjutraj basali. :)
Zvečer se potiho odpravimo na prej omenjeno plažo. BINGO. V tem raju na zemlji smo se znašli sami, niti ene žive duše ni bilo. Morje je plimovalo in lezlo vedno bližje proti nam.  Trdo temo so lepšale lučke ribiških bark, obrisi mogočnih skal sredi morja so nam počasi lezli v oči.

13. Dan

Zbudimo se na otoku Phuket.  Hitro zatekli v skriti kot letališča, razgrnili spalke in poiskusili vsaj malo zaspati. Nismo preveč spraševali, če se to sme. Zjutraj si hitro organiziramo prevoz do pristanišča, od tam pa s trajektom na naš prvi otoček sredi kristalnega morja, znanem predvsem po znanem igralcu Dicapru in filmu The Beach.  Na otoku je le eno večje naselje, ki je tudi v nizki sezoni prenasičeno s turisti. Prav zares, vse je podrejeno njim (nam).  Hitro se nastanimo v poceni sobici in odidemo raziskovat otok. Na otoku ceste ne obstajajo, zato se odpravimo peš.  (Bolj pametni bi vzeli čolniček).  Med našim trekom se nam razprostira krasen razgled na sosednje otoke, tudi na tistega, kjer je bil dejansko posnet film z Leonardom in za katerega je potrebno odšteti kar nekaj denarja, da te spustijo na kratek ogled. (Brezveze).  Obiskali smo več različnih plaž okrog otoka.  Phi phi leži zahodno od celine, kar pomeni,  da je tukaj trenutno (zaradi vremena) obdobje nizke sezone. Vsi pretirano luksuzni resorti okrog otoka so samevali oziroma se je na njhi izvajal remont.  Vrniti smo se želeli ob morju.... in kar naenkrat se je med nami in naslednjo plažo pojavila neprehodna jungla.  Reši nas mlad delavec v gozdu, ki nam s svjo ostro mačeto, omogoči prehod skozi hosto. Na srečo smo imeli v kopalkah nekaj denarja,... da smo se mu lahko oddolžili.
Zvečer odidemo žurat. Party, to je tukaj najpogosteje izrečena beseda.  Ob plaži se diskoteke vrstijo ena za drugo. Evropejci, Američani, veliko ognjenih šovov, morje zaliva plesišče. Ljudje skačejo skozi ogenj, plešejo na visokih stoplih, ali si na kak drug način poizkušajo najti svoj košček pozornosti pod tem tajskim soncem.  Diskoteke z imeni Ibiza, Mallorca, Miami,...  Zaman iščemo lokal z imenom  Pr' Jožovcu ali  vsaj Zrće. Hm.. Čudno.

12. Dan

Vstanemo zgodaj, saj hočemo izkoristiti še zadnje dopoldne v mestu pod gorami. Ker je za nami že lep del poti, je bil skrajni čas, da se lotimo pranja oblačil. Ko  smo jih na tej vlagi komaj na pol posušili, jih je meni in Janu Neža lepo zlikala, zložila, in uredila nazaj v nahbtnike tako, kot so to storile mamice pred odhodom. Hahaha...
Odločimo se za ogled znamenitega belega templja, ki je znan predvsem po tem, da ima v notranjosti namesto religioznih fresk, naslikane filmske junake. Buda tako stoji v objemu Kung-Fu Pande, Super-mana, Matrice,.. Tako lepo, sproščeno zaključimo naš obisk najsevernejše tajske province.
Med vožnjo z avtobusom proti letališču, se med nami čuti zadovoljstvo, da smo se odločili za obisk tega dela Tajske. Tukaj ni bilo turistov,  tu je bila jungla s prijaznimi, delovnimi ljudmi.

Letališče Chiang Mai, terminal za notranji promet ter nizkocenovni prevozniki AirAsia.
Vkrcamo se na letalo Airbus A320, ki je dišalo po novem. Posadka na nivoju. Vsak od nas je stisnil svoj PLAY na mp3- predvajalniku in že smo odtavali v višave.
Zbudimo se kje... aja.. to je že nov dan. :)

9., 10., 11. dan - Trekking in the jungle

Že pri planiranju našega potovanja smo se odločili, da za nekaj dni odidemo ven iz mest, v divjino, med smrtonosne komarje, neprehodne hribe in divje slapove.  Zato smo poiskali agencijo, ki se ukvarja s tovrstnimi izleti v naravo.

V glavi je, zaradi  viskija in 'brinovca', katerega  smo točili franoskim umetnikom, tajskim ministrom in vsem zbranim, še močno piskalo. Oči se še niso čisto odprle, a že smo se s terencem peljali v junglo.  Toliko doživetij, spoznanj, fotografij, toliko komarjev, pajkov, kač, domačinov,... preveč vsega, da bi se dalo občutke in vtise spisati s tajsko tipkovnico na blog. Vodič, malo starejši od nas, je imel mačeto, s katero je utiral pot.  Imeli smo svojega kuharja, starega čiča, menda enega najboljših borcev v pragozdu. Iz bambusa in ostalega zelenja nam je pripravljal hrano, izdeloval orožje,... Prespali smo dvakrat, v vaseh kjer živijo plemena. Govorijo svoj jezik,  varuje jih druga religija, kot ostale Tajce. Vseeno so bolj socializirani,  kot smo pričakovali. Do njih vodi težko prevozna cesta,  imajo elektriko,  nekje celo internet.  Na poti srečamo le redke turiste. Hodili smo peš, gor in dol, med bambusi, čez potoke, blato, slapove.  S svojo kondicijo in tempom hoje smo presenetili vodiča, kakopak... saj smo Gorenjci.

In ker  v divijni velja geslo ' v slogi je moč', je vodič postal naš kolega in ni bilo potrebno veliko, da smo se po prihodu nazaj v mesto, znašli skupaj z njegovimi kolegi na pivu. Bili smo v lokalu brez Evropejcev,  kjer se gleda fuzbal, pije pivo in gricka pečene kobilce.

8.Dan

Torej, v soboto zjutraj vstanemo in zopet poiskusimo srečo z avtobusi. Tokrat uspe. Vsedemo se na avtobus, ki je presegel nasa pricakovanja. Podjetje GreenBus skrbi za to, da se turisti tukaj na severu prevazajo udobno in varno.  Avtobus je skoraj nov, z udobnimi zici in ustrezno klimatiziran.  Najbolj nas je presenetila tri-članska posadka, ki  je na dobre tri ure trajajoči vožnji skrbela za nas potnike. Poleg voznika v pilotski srajci, je bila z nami še mična, v zeleno oblečna stevardesa in možakar, ki je skrbel za prtljago.  Res, nadevropski luksuz.

Prispemo v Chiang Rai, mesto ujeto med najvišje tajsko gorovje.  Poleg teče reka Mekong in ob njeni mogočni strugi, se blizu mesta Chiang Rai srečajo  kraljestva treh dežel, Tajske, Laosa in Myanmara.
V Lonely planetu najdemo najboljšo nastanitev do sedaj, Ben's guest house, v lasti neke Tajke, poročene z novozelandskim mogotcem. Tri nove ogromne stavbe v tajskem stilu, poleg vrtovi, bazen, ni da ni...
In ker se včasih na potovanjih zgodi tudi kakšen BINGO, je kmalu k nam pristopila omenjena lastnica in nas povabila na veliko praznovanje ob sinovem rojstnem dnevu in njeni upokojitvi.  Poleg nas,  je bil z nami od gostov na zabavi tudi simpatičen španski par srednjih let. Sprva sedimo na robu, pri majhni mizi , točimo pijačo in z banketnih miz pridno poberamo živež.   Zabava je bila tiha, umirjena, brez glasbe, to nas je čudilo.  Vmes ugotovimo, da so gostje na zabavi večinoma tajski in novozelandski aristokrati, podjetniki, veljaki,... Hmm.. OK, zdaj vemo, čemu pijemo cel večer tako drag viski.  Končalo se je tako, kot se za Slovence spodobi... z zabave smo odšli zadnji, ...